Category Archives: Life

Dog Days Are Over

Vsake tolk časa dobim v varstvo Ferarija in pol kam gremo in ta mau laufa za bajkom, noge letijo okol ko pletilke za štrikat in mala podgana je seveda zvezda kamorkol pridemo. In NE, NE ZRASTE VEČ KOT TOK. Ostali čas se pa proba zrinit tok bliz tebe, da vmes ni prostora za pol zdrobljenga briketa, potem pa teži – BOŽI ME! Res je smešn in ti zleze pod kožo. Tko da par pasjih zdaj ko sem se ga znebil, čau Fast.

Advertisements
Tagged , , , ,

Zrak, Voda, Blato, Ogenj

Emm…ja. Tam nekje s tremi leti se po Freudu neha analna faza pri otrocih in tam nekje po 10 letu tudi igranje z naravnim blatom ni več smešno oziroma se ne spodobi. Ampak biti umazan, kot oink oink oink pujsek vsake toliko časa, da eno posebno zadovoljstvo, tako da je biti blaten od nog do glave prišlo celo na moj bucket list. Odrasli smo si izmislili vse sorta bolj ali manj zakomplicirane načine kako se lahko zapacamo z blatom, pa da to ne izgleda preveč neresno in otročje. Ne se delat, da ne veste o čem govorim, vi, woodstock wannabe obiskovalci, mud wrestlerji, obiskovalci blatnih kopeli, glinenih peelingov in čokoladnih masaž, in tudi vi, ki vam vedno “ponesreči” pade semf iz hot doga na svežo majico se nimate kaj smejat. Mmh!

Še en prijeten način packanja je bajk. Tak brez strešic in z debelimi gumami kot nalačš za vožnjo po poteh, ki se ob dežju spremenijo v blato in potem…pač, te ponesreči poškropi od glave do pet in ti se delaš, če si tak malo bolj sramežljiv, kot da ti je to v veliko nadlogo, v resnici pa se v srcu čisto otroško krohotaš ali pa pač že kar sredi gozda pri žganju čez eno lepo levo bandico iz dna grla zavriskaš in zaviješ še čez naslednjo lužo. Špljoc…čmok čmok.

Ampak zadeva ni prišla na bucket list zaradi blata samega. Ampak zaradi enega drugega elementa. OK, voda je že osnova za blato pa še za kaj in bit na zraku je tudi lepo…ampak gre se za ogenj. In to ne katerikoli navaden ogenj ampak ogenj v nas samih. Tisti plamen, ki ga večina ima v sebi v mladosti, potem pa le ta ugasne pod težo obveznosti, pomanjkanja časa in vsega tistega kar je razumno, logično, racionalno, resno, odraslo in se spodobi. Oziroma na kratko – pod težo vsakodnevne rutine in dolgočasja. Fora je, da stvar sploh ni tako enostavna. OK, eni imajo že po naravi v sebi malo več kerozina in otroškega duha ampak vseeno, dejstvo je, da se s časom razpoložljivi čas v katerem res delaš kar hočeš manjša. Nekaj, ker smo si tako krivi sami in nekaj, ker tako pač je. Z usihanjem tega časa se manjša tudi plamen in manjši kot je, težje ga je zažgati nazaj.

Zato take bedaste ideje in želje. Ker v sebi začutiš, da so tiste ekstra smotane, čudne in neumne ideje, ki jih filtri resnega in normalnega ponavadi polovijo še preden pridejo do ust, še posebej dobro gorivo za tale ogenjček in so prav zato tako prekleto zabavne. Ali pač ker enostavno so. In je njihovo neuresničevanje kot lopata blata na žerjavico. To sem jaz, zakaj ne. Če ti pa uspe z blatom še dodatno zakurit si pa sploh zmagal.

Zato en lep Aloha vsem, ki ne pustite, da bi plameček ugasnil :).

Pa še dva filmčka iz poletnega Portes Du Soleil, en moj in en od Ž-ja. Se je mal nabral ker že dolg nisem nič napisal…

Tagged , , , , ,

Soundtrack Nekih Dni V Življenju

Me First And The Gimme Gimmes…mal blura in vrtenja :)

Me First And The Gimme Gimmes niso kr en band. Kot prvo, tudi če jih prvič slišiš poznaš vse njihove komade. Itak…modeli špilajo samo coverje. Naspidirane, žagajoče punk coverje. They take a shitty song and make it better :)..or ruin Johnny’s Bar Mitzvah. Ampak to ni glavno. Glavno je, da je zame žaganje od MFGG tisti originalni soudtrack prvih najbolj odfukanih surf trip0v. Ko so šli 4je modeli z avtom žepne velikosti za en mesec na surf trip po Portugalski in se je v radiu non stop vrtela ena in edina kaseta, ki smo jo premogli, do polovice zapolnjena z Gimmesi in do konca s še kakšnimi NOFXi, Lagwagoni, Vandalsi in podobnimi. En mesec avta in ena kaseta. Po parih dneh veš vrstni red komadov na pamet, po parih tednih znaš na pamet tudi vse komade in vsak zateg traku in zavijanje kasete.  In ko se tri tedne v trip štiri usta na ves glas derejo I am a rocketman, medtem ko se komad že miljavžntič vrti sredi neke prašne makadam ceste proti secret spotu nekje za Porto Covom…no, pač veš, da je kaseta legendarna.

Tako je bil sobotni koncert kar ena taka mala izpolnitev stare želje…it na koncert od MFGG. Pol se zraven nalepi še eden od udeležencev tistega tripa – Lješo…ha, epsko. Spili smo par piv in izza vogalov je začel lest folk, ki jih že celo večnost nisem videl…kot nek old fart reunion. No Gimmiesi so ga začel žagat in se zajebavat, mi smo začel lest vedno bližje odru in pet vedno bolj naglas, dokler ne zagledam na odru Lješota, ki se ravno poganja v levji skok na množico. Ja hudo,  stagedajving! Jebi ga, mim ene v zeleni majci zlezem na oder in skočm. V glavi hitr dodam stagedajving na MFGG koncertu na bucket list in zravn še odkljukam. Ne vem no, men je blo hudo. Good times.

Na odru @ Kino Šiška

Tagged , , ,

Premočen Do Kosti – Check

Zadnjič me je prijelo, da bi napisal bucket list. Mal zato, ker to, da neki spraviš iz sebe v pisno obliko že lahko pomeni tisti ta prvi korak, da boš to vendarle enkrat naredil. Veliko stvari je: “Enkrat bi pa…” in potem pri tem  enkrat bi pa… tudi ostane, kar je malo žalostno. In kot drugo, ful velikrat dobim kakšno kul idejo kaj narest, pa jo potem pozabim, ker jo ne zapišem. Tako je v eni uri na seznamu pristalo 33 stvari, potem pa sem na tale svoj bucket list malo pozabil. Do danes. No…in zdaj med brskanjem po netu zakaj sem ravnokar skuril varovalko in kako se zveže 7 žic za elektriko v en mali reflektorček tako, da dela tudi naslednji reflektorček, ki je vezan za njim in to tako, da ima vsak svoje stikalo in jih lahko prižigaš neodvisno in da NE skuriš varovalke (anyone?)…mi je postalo strašno dolgčas in sem se raje spravil zabeležiti prvo odkljukano zadevo iz bucket lista – da me zunaj ujame dež in da sem moker od glave do pet in do gat in da v čevljih čmoka in iz njih zliješ vodo, ko jih sezuješ.

Začne se nekako tako, da zdajle bom pohitel domov, ker je ravno malo nehalo deževat. Nadaljuje se z razmišljanjem med prvimi kapljami ali bi zapeljal pod streho in počakal da neha ampak med oziranjem za streho si že tako moker, da pod Tivoli podvozom samo veselo pičiš naprej. In potem, ko ščije res na polno, se med najhujšim nalivom iz strani posveti sonce in se nad segretim asfaltom dviga meglica pare in odbijajočih se dežnih kapelj, ti pa smejoč se v samem sebi in brundajoč neko pesem vijugaš čez luže (in ne med lužami) ker si itak že tako moker, da nobeno izmikanje ne pomaga in se maš fajn.

Bah…une pocukrane izjave, ki jih folk lepi v sms-e in posta na Facebook itd… v smislu “Life isn’t about waiting for the storm to pass; it’s about learning to dance in the rain.” In potem čakajo pod podvozom, da dež neha. Kr neki :).

 

Deževen dan je tudi ok…

Tagged ,

Facebook Scene

Mal smeha, ker je že večkrat nanesla debata na to…kaj, zakaj je kdo kaj naredil preko facebooka in kaj to pomeni. Recimo zakaj je pa ta mene dodal/a? WTF? Ja, tudi o takih stvareh se pletejo teorije hehe. Tako da – sledi nekaj razlag različnih situacij for dummies:

1. Nekdo te doda za frenda pa ga v RL (real life) nisi spoznal v recimo zadnjem mesecu in 1) mu ni ime Pizzerija Picopek, Masažna Hiša Rokca, Trgovina…  2) ni star 16, ko dodaja vse, ki mu jih FB ponudi in 3) ni eden tistih, ki zbira frende (poglej kolk jih ma, če jih ma več kot, kaj jst vem…600 je sumljiv). No, taka oseba ima nekaj za bregom. Kaj? Ne vem, vprašaj ga/jo.

2. Na FB se ne da videt, kdo je gledal tvoj profil. Veš pa, da je nekdo gledal tvoj profil, če kar naenkrat lajka sliko, objavo… ki ni od zadnjih recimo 14 dni. Zakaj zdaj ta brska po mojih starih slikah? Verjetno ker išče fotke v kopalkah. Dodaten hint je, če lajka sliko na kateri si ti in ne sliko tvojega psa, sliko zanimivega zvitega drevesa, ki si ga slikal na Krku ali kak vic, ki si ga objavil iz 9gag…or smthng.

3. Oseba velikokrat lajka in komentira tvoje fotke/objave…tebi se pa ravno tako malo megleno sanja kdo to je ali pa še to ne (čak, zakaj si ga/jo pol dodal za frenda?). Tu nekaj ne štima, ni ravnovesja. Zdaj, ful možno je, da si ti neke vrste rock zvezda in imaš svoje oboževalce, ki jih seveda ne moreš vseh poznat ali pa (manj verjetno) si tej osebi vsaj mal zanimiv.

4. Oseba lajka 99% stvari, ki jih objaviš. Tudi, če je to tvoj najboljši prijatelj/prijateljica, to že meji na rahlo obsedenost in mogoče je tle še nekaj zadaj.

5. OK, potem pa recimo zadeve napredujejo do pisne komunikacije. Ali vsako sporočilo te osebe vsebuje vprašanje? Vprašanje namreč napeljuje na nadaljevanje dopisovanja (ker moraš odgovorit, če si vsaj malo vljuden) in željo, da se stik ne prekine… Seveda če te ni dodal nekdo, ki si mu prodal avto in te sprašuje, zakaj je po 100 km crknila turbina. Je pa tudi tu želja po odgovoru verjetno močna.

6. Pa še hitrost odgovarjanja…. je sorazmerna z interesom. Seveda ob upoštevanju koliko kdo visi na FB. In obratno seveda, ignoriranje in neodgovarjanje, sploh če je sporočilo vsebovalo vprašanje…glej št.5, je bolj epic fail.

Drgač je pa vse skupaj predvsem ful enga smeha in zajebancije. Kaj točno ima kdo točno za bregom je pa najboljš vprašat, da se izogneš kasnejšim nesporazumom :).

After-Surf-Tripsko Žarenje

To ni dež, to ni offshore spray, to je sreča, ki dežuje na mojo dušo

To ni dež. To ni offshore spray. To je sreča, ki dežuje na mojo dušo! :)

Tak pozitiven vibe je v nas, ki smo se ravno vrnili iz surf tripa. V nas, ki smo se do amena nasurfal in 14 dni pustil energiji morja, da splakne iz nas vse kar tja ne spada. Vsak dan na polno, nisem vedel ali po večerji spim, sem omedlel ali lebdim. Ja, mal smo se nasurfal. Sploh dokler te 2800km stran od tistega backyarda še vedno malo zateguje v hrbtu, imaš na dlaneh rjave rokavičke in ležijo cunje in surfi kot bi pes bruhal raztreščeni čez celo dnevno sobo. In se z glavo vsakič zabijem v wetsuit, ki se suši na štangi med dnevno in sobo. Ja, mal smo se nasurfal. Mal smo pojačal. Se narežal. Napil portugalskega vina, najedel čoletk in paštetk in nadihal prepojenega oceanskega zraka. Mal smo high.

Life is good…
Rože lepše dišijo…
Barve so bolj močne…

In notranji nemir je potlačen tako globoko, da se zgodi celo tole:

Zjutraj se peljem v službo
in se zgodi nek zastoj, ne vem zakaj, verjetno za brezveze.
Stojimo 1 minuto, 5 minut…
ne vem, mogoče celo 10 minut*,
ampak jaz sploh nisem opazil, da stojimo,
ker sem ravno surfal,
v glavi.

Mmmmmmmm…..

Telesu kar ni jasno zakaj že tri dni lahko počiva. Hoče akcijo, dež, veter, sonce in mrzlo vodo. Hoče tiste sredine stekleno prozorne valove, ko nisi ločil kje se neha zrak in začne val. Ko si med duckdivom gledal kako senca tube drsi čez peščeno morsko dno. Railgrab pa rokca na steno. Hoče tiste zelene stene iz Redrocksov, hoče celo tok, da non stop pedlaš. Hoče longboard sešn na backyardu, ko hlod usmeriš v pravo smer in pustiš, da te nese čez val do pasu vse tja do mivke in hoče overhead offshore razfuk, ko te za vsakim spuščenim setom zalivajo tropski nalivi offshore spraya. Ja, mal smo se nasurfal. Naj traja, prosm! :)

*drugače mi pot brez gužve vzame dobrih 20min, tko da 10min stanja je 50% in OBOL!!!! #”%@!# :)))

Tagged , , , ,

Iz Dreka V Tortico S Smetano

Že nekaj časa je minilo od zadnjega surf reporta. Zanimivo naključje, nekaj časa je minilo tudi od zadnjega surfanja.

V igri je bil Medvedek in glede na napoved sigurno nisem pričakoval takega razfuka, kot smo ga bili deležni ob prihodu na plažo. Veter na polno, dež na polno, sivina, črnina, tema in oblaki na polno. Manjkale so samo še po zraku leteče čarovnice, ki se režijo mwahahahihi. Da ti je skoraj žal, da si se pripeljal do konca Istre. No…saj ni blo tolk bad, samo mal sem bil razočaran.

Sedimo. Čakamo. Mine ura. In ko 11. aprila mine ura tam okoli 5ih popoldan veš, da boš v vsakem primeru, veter gor ali dol, lahko surfal dobre 2 uri do teme in se začneš oblačit. Počasi. Kljub ogrevanemu telovniku od RC-ja (top shit!!) ne vleče v vodo, čeprav sem po drugi strani vsako minuto, ko mine na obali, medtem ko so v vodi valovi, kot na trnjih (fak vejce?!!?). In ko prva noga stopi iz kombija direkt v blatno lužo je sumljivo tiho. Vetra ni več. Kaj pa to?

Ko se zavem kaj se dogaja, že pedlam čez mrzlo zeleno vodo in mimo se valijo vedno bolj glassy mase valov. Iz zahoda se razjasni linija in večerno sonce iz strani posveti pod temne oblake, ki še vedno pokrivajo 80% neba in kdor je to kombinacijo že doživel, ve kakšne lepe barve so to. Vstop v dias. Nad otokom zasije mavrica. In ne spomnim se kdaj mi je nazadnje v Medulinu padel lip na hrbet med duckdivom. A je mal offshora, a majo valovi mal zastavic na lipu? A ga stence povejo, sploh par desnih zašepeta v uho… par top valov ever v medotu. Uhh…

Medulin, Foto: Katja Pokorn

Medulin, Foto: Katja Pokorn

No ja..še kr dobr je blo ja haha. Iz vode se poberemo v čisti temi okol 20:30.

Kako hitro se surf spremeni iz dreka v banana/nutella torto. Lahko tud s smetano, če hočeš. In tudi nazaj. Tako kot življenje. Ampak, če ne greš ne veš. Med surfanjem pozabiš kdo si, kaj si, kje si… 100% osredotočenost in samo ti in voda. In 25 drugih, ki delajo isto in so ti v napoto pri zen momentu :). In ne glede na to ali u lajfu ravno ješ torto ali brišeš drek iz podplata – medtem, ko se pelješ po valu proti mavrici, ti je to zadnja stvar, ki ti pade na pamet. Aloha!

Še en up:

In še en down:

Tagged , , , , , , ,

Jeben Papirnat Flajer

Malo prirejen chat živčnega četrtka in nastanka enega jebenega papirnatega flajerja. Ideja je bila, da bo flajer uporaben, mini priročnik scena. Ikonce kateri wetsuit nase navlečt ob kateri temperaturi vode. OK, gremo iskat ikonce. 30min kasneje so ikonce najdene. Posnete. Naložene na flajer. Fakin premejhne so. Zgleda kot bi jih naredil iglični tiskalnik z eno iglo, kr neki, zmazek. 40x40px pr 72dpi pač ne gre na 1/4A4 pr 300dpi.Ne bom jih šel na roko risat ker 1. ne znam tolk risat. 2. dobivam reef na želodcu. Ena ura je šla nekam od koder se ne bo več vrnila. Obol. Čisti. Arrgggghhh…#$%$”#$%!!!
Grem izpolnjevat DURS obrazec, da se pomirim (kera neumna ideja je bila pa to????).
Odprem obrazev in ven takoj padejo neki členi nekih zakonov. Po katerem členu izpoljujem ta obrazec in ne vem kaj. Kot da se spomnim od lani. In zdaj naj grem spet brat zakon?! Mislm, da mi manjka vsaj utrujenost od ene 300m višinske na bajku mirnosti za tole nalogo. Pomislim zakaj teh obrazcev ne dela apple s svojim UX teamom. Uh… Obol se stopnjuje.
Ves razpizden grem spet nazaj na flajer in besno neki načečkam.
No… potem je šlo pa lažje. Napis za side B je prispeval pa Rajc, predmete pa še Lanzi.

SIDE A

SIDE B

Tagged

Poslovna Komunikacija, Ki Te Je Ne Naučijo Na Ekonomski Fakulteti

Zadnjič me je ena Andraževa smešna pritožba spomnila na eno drugo smešno “pritožbo”…no če temu izbruhu sploh lahko rečemo pritožba. Šlo je pa nekako takole…

Če v Sloveniji potrebuješ plačevanje s kreditno kartico si ga precej najebal. Razne banke in posredniki pristavijo svoj lonček in kasirajo tudi 10% in več od plačil preko kreditnih kartic. Šalabajzerji so kot ene male pijavke, ki sesajo kri za nič dela. Zato se seveda ozreš čez mejo in največji je Pay Pal. Ampak ker se takrat ni dalo denarja iz PayPal računa spraviti na TRR v Sloveniji (danes se da preko Vise Electron) je ostal kot edina možnost Moneybookers. OK, pa dajmo Moneybookers.

Sedaj sledi strnjen in delno preveden povzetek in/ali kopija email komunikacije z Moneybookersom (iz Velike Britanije).

USK: Spoštovani MB, potrebujemo procesiranje CC. Kaj sedaj?

MB: Nas izredno veseli da ste se obrnili na nas. Potrebujete ta in ta account. Stroški so taki in taki. To je to.

USK: OK, super. Kaj sedaj?

MB: Izpolnite obrazec WBL1W3 in WBMB4T5….

USK: OK, pošiljamo izpolnjene obrazce.

MB: Hvala, zelo nas veseli, da ste poslali obrazce. Prosimo vas še za oceno prometa.

USK: Pošiljamo oceno prometa. Kako je z implementacijo plačevanja na naši strani.

MB: Hvala, zelo nas veseli, da ste poslali oceno prometa. Za katere strani gre? Prosimo, da nam posredujete še vaše bilance za preteklo leto.

USK: Posredujemo bilance. Gre za strani xx,xy in yz.

MB: Hvala, zelo nas veseli, da ste poslali bilance. Po pregledu vaših strani vas prosimo, da na straneh dodate še pogoje poslovanja.

USK: Dodali smo pogoje.

MB: Hvala, zelo nas veseli, da ste dodali pogoje. Prosimo vas, da nam pošljete še opis vašega poslovnega modela.

USK: Pošiljamo opis.

MB: Hvala, zelo nas veseli, da ste poslali opis. Prosimo vas, dodate še abc in v pogojih spremenite še čdef.

USK: Sporočamo, da smo dodali še abc in v pogojih spremenili čdef. (p…. ste tečni, tole se seveda ni dogajalo tako hitro kot se bere ampak se je vleklo že par mesecev)

no, potem je pa uletela tale bombica

MB: “Please be informed that as per our Department in charge assessment on your business model in order to be able to provide you with our services for your website xywe do require a reserve of 40.000 EUR to be applied to your Moneybookers account.

Please confirm back with us if you accept the reserve amount, so we could be able to proceed further and upgrade the account with Merchant Status.

Thank you in advance”

USK: (hočejo 40.000€ varščine za tistih par plačil preko CC na leto??) Kakšna je obrestna mera na ta sredstva?

MB: “Please be informed that there is no interest rate payable over the reserve amount.
Please confirm back with us if the reserve amount is acceptable, so we could be able to proceed further and upgrade the account with Merchant Status.”

USK: “Are you FUCKING kidding me?! Is this some sort of a Nigerian scam!? During the loooooooong months of different adjustments to our websites you forget to mention that in order for you to provide us the service of processing credit cards you need us to give you 40.000€ !? For what?!?!? This makes no sense at all nor is it mentioned anywhere in your terms and conditions. Maybe you should adjust your own terms and conditions before nagging us about it!?!? I have never seen such an unprofessional business attitude and I am in the business of surfing where potheads are abundant.”

MB: …tišina…

Najbrž je odveč pripomniti, da procesiranje CC ne gre preko Moneybookers :).

Tagged , ,

Hey, I’ll pay for pizza if you go get it

Pred kratkim preslišano v enem od samotnih in temačnih ljubljanskih barov:

“Hej, a si gledal Alive?”

“Mhm”

“A bi lahko pojedu svojga najboljš prjatla?”

“Ja. Čeprov rajš bi pojedel punco kot tipa.”

“Haha, kakšne maš…..  Jst tud.”

Seveda je sedaj na tebi, naključnemu drifterju, ki si zašel v tole zagatno situacjio, da predstaviš svoje mnenje glede tega. Ampak pred glasovanjem še vizualizacija, da ne bomo govorili na pamet (skoči na 4:48):

Sedaj pa anketa:

PS: v komentarjih pa lahko pustite še mnenje, kako na to gledajo vegetarijanci.

Tagged , , , ,