Category Archives: MTB

Blur of summer madness…

Poletje. Čas vročine, švicanja, gužve na avtocesti, belih windguru napovedi, belih ECMWF kart, dragih letalskih kart, majhnih valov, natrpanih plaž, natrpanih parkirišč pri plažah, natrpanih cest okoli plaž, čas počasi premikajočih se ljudi, čas poplave fotk piksen piva in nog med ležanjem na plaži in ‘res nam je težko’ pripisov in prime time lenuhov, ko je glavni event nošenje blazine in senčnika zjutraj na plažo in popoldan nazaj in kaj bo na roštilju. Obol. Tako izgleda poletje iz stališča napaljenga surferja. Edina dobra stvar je sladoled in da ni prometa v mestu. Pa da komot zvečer sediš zunaj brez da fašeš poln nos in vroče grlo.

Ampak po drugi strani pa…poletje je tudi čas dolgih svetlih in toplih večerov in ko namesto, da obolevaš nad napovedjo v rokah držiš belanco, v nos ti piha vonj po zelenih smrekah in na hrbtu čutiš plapolanje majice…. in ko najdeš še skoraj tako prismuknjeno družbo kot si sam, se dnevi prelijejo in zabrišejo v megleno mavrično celoto notih trailov, bajk parkov in adrenalina, epskih razgledov, štetja zvezd, švicanja na dirtih, hlajenja v rekah in jezerih, nočnega supanja, dobre hrane, spanja pod milim nebom in ostalih nočnih neumnosti ter konec koncev tudi nepričakovanega surfanja. Kje se trail začne in kje se val konča ni več jasno, kot tudi ne kdaj, kje, kako in s kom se je kaj zgodilo…je pa noro dobr.

Dirt

981819_10201091273698193_934632166_o

še dirt

1073802_10201091273898198_1738626808_o

in še

Voda

DSCF2211

Spanje

1082119_10201091272578165_1023983638_o

Spanje

1077842_10201135690848594_1248706306_o

Spanje

DSCF2208

Sladoled!

1040616_10200880860958006_557211510_o

Valovi

Advertisements
Tagged , ,

Zrak, Voda, Blato, Ogenj

Emm…ja. Tam nekje s tremi leti se po Freudu neha analna faza pri otrocih in tam nekje po 10 letu tudi igranje z naravnim blatom ni več smešno oziroma se ne spodobi. Ampak biti umazan, kot oink oink oink pujsek vsake toliko časa, da eno posebno zadovoljstvo, tako da je biti blaten od nog do glave prišlo celo na moj bucket list. Odrasli smo si izmislili vse sorta bolj ali manj zakomplicirane načine kako se lahko zapacamo z blatom, pa da to ne izgleda preveč neresno in otročje. Ne se delat, da ne veste o čem govorim, vi, woodstock wannabe obiskovalci, mud wrestlerji, obiskovalci blatnih kopeli, glinenih peelingov in čokoladnih masaž, in tudi vi, ki vam vedno “ponesreči” pade semf iz hot doga na svežo majico se nimate kaj smejat. Mmh!

Še en prijeten način packanja je bajk. Tak brez strešic in z debelimi gumami kot nalačš za vožnjo po poteh, ki se ob dežju spremenijo v blato in potem…pač, te ponesreči poškropi od glave do pet in ti se delaš, če si tak malo bolj sramežljiv, kot da ti je to v veliko nadlogo, v resnici pa se v srcu čisto otroško krohotaš ali pa pač že kar sredi gozda pri žganju čez eno lepo levo bandico iz dna grla zavriskaš in zaviješ še čez naslednjo lužo. Špljoc…čmok čmok.

Ampak zadeva ni prišla na bucket list zaradi blata samega. Ampak zaradi enega drugega elementa. OK, voda je že osnova za blato pa še za kaj in bit na zraku je tudi lepo…ampak gre se za ogenj. In to ne katerikoli navaden ogenj ampak ogenj v nas samih. Tisti plamen, ki ga večina ima v sebi v mladosti, potem pa le ta ugasne pod težo obveznosti, pomanjkanja časa in vsega tistega kar je razumno, logično, racionalno, resno, odraslo in se spodobi. Oziroma na kratko – pod težo vsakodnevne rutine in dolgočasja. Fora je, da stvar sploh ni tako enostavna. OK, eni imajo že po naravi v sebi malo več kerozina in otroškega duha ampak vseeno, dejstvo je, da se s časom razpoložljivi čas v katerem res delaš kar hočeš manjša. Nekaj, ker smo si tako krivi sami in nekaj, ker tako pač je. Z usihanjem tega časa se manjša tudi plamen in manjši kot je, težje ga je zažgati nazaj.

Zato take bedaste ideje in želje. Ker v sebi začutiš, da so tiste ekstra smotane, čudne in neumne ideje, ki jih filtri resnega in normalnega ponavadi polovijo še preden pridejo do ust, še posebej dobro gorivo za tale ogenjček in so prav zato tako prekleto zabavne. Ali pač ker enostavno so. In je njihovo neuresničevanje kot lopata blata na žerjavico. To sem jaz, zakaj ne. Če ti pa uspe z blatom še dodatno zakurit si pa sploh zmagal.

Zato en lep Aloha vsem, ki ne pustite, da bi plameček ugasnil :).

Pa še dva filmčka iz poletnega Portes Du Soleil, en moj in en od Ž-ja. Se je mal nabral ker že dolg nisem nič napisal…

Tagged , , , , ,

Špičak Bike Park, Železna Ruda, CZ

Špičak in gozdovi Šumave

Kolk je brihtno, da se med prihodom deževne hladne fronte odpraviš v najbolj deževen konec Evrope?

“Ej, gremo na Češko, bajk park Špičak?”

“OK”

In gledamo napoved. Dežuje. Pa še mal dežuje. Čez 7 dni še zmer dežuje. V Sloveniji je vročinski val in 36C, tam 14C in dežuje. Vročinski val popusti, tam je 12C in dežuje. Skoraj dva meseca sem pa tja pogledam napoved in vedno dežuje. No…in potem pride k nam hladna fronta, dež in začuda – od vseh bajk parkov v “okolici” je najboljše vreme napovedano za Špičak. Huh?

In se peljemo. In seveda celo pot dežuje, na polno. Tik pred narodnim parkom Šumava v katerem leži Špičak (in ki ful ful spominja na našo Pokljuko) se za vrh vsega peljemo še skozi nemško mesto Regen. Verjetno mesta Regen nebi postavili nekam v Atakamo. Prej nekam… kjer pogosto ful dežuje? Dobro, ura je pozna in gremo spat k teti Barti…

Sobota je imela najslabšo napoved in pričakajo nas oblaki, tam na meji, da bo začel padat, ampak brez dežja (kar neizmerno vznemiri lokalce, ki vsi po vrsti razlagajo, kako je danes lepo vreme).

Ima pa park eno lepo lastnost, da je tako ok narejen, da so kljub vztrajnemu močenju tal proge več ali manj suhe. Nobenega blata, vse spedenano, top šit. Najbolj mokra stvar so bili sedeži sedežnice prvo furo gor. Tako da… priporočam, park je res hud :)!

Tagged , ,

Escape From Mordor II.

Medtem, ko je “oko” gledalo v drugo smer, smo se napakirali v avtomobile in se odpeljali skozi temo. Nekje pri Ravbarkomandi smo poleg ene fletne punce v twingotu opazili tudi burjo, ampak ne tiste prave burje, ampak severovzhodni veter, ki je nastal zaradi izrazite meje med mrzlim zrakom Mordorja (ponekod znan tudi kot Ljubljanska kotlina) in toplim zrakom izven njega. Topli zrak se dviga in na njegovo mesto vdira hladni zrak. Veter je napovedoval spremembo in konec teme in mraza in res, čez par km se je okolica v trenutku zamenjala, za nami pa je ostal 600 metrov visok siv zid.

Zraven smo imeli pa še semi-pro fotografinjo in nastale so tele fotke (Slavnik, 26.11.2011, Foto: Urša Drofenik et al :) ):

Tagged , ,

Mojih Top 10 Filmov

Ker sem surfer, so na seznamu v glavnem surferski filmi. Ampak vsi filmi so taki, da ti ne morejo škodit, tudi če se s “športom” iz filma ne ukvarjaš :). V nobenem posebnem vrstnem redu, razen prvega seveda…

Point Break

Point Break. Adrenalinski hit iz daljnega leta 1991, ko je bil Bodhi – Partick Swayze še živ in Johhny Utah – Keanu Reeves še mlad. Zakaj je na prvem mestu? S tem filmom se je začela moja surferska kariera, u bistvu smo mu kar vsi malo dolžni, da je surfanje pri nas danes tam kjer je. Ne vem ali smo ga do tistega prvega surf tripa v Biarritz pač spregledali ali pa je mogoče trajalo leta in leta, da je film sploh prišel v Slovenijo ampak naklučje je hotelo, da se je zavrtel ravno preden smo se prvič odpravili na obalo Atlantika. In v nas prižgal željo, da probamo surfat. Ja,  the rest is history… :).  Od takrat naprej je bil Patrick Swayze zamo vedno samo Bodhi in Point Break film, ki si na vsaki lestvici zasluži prvo mesto.

Da ne omenjam semi legendarnih izjave iz filma pri katerih se nasmejim vsakič, ko jih vidim:

Ben Harp: Special agent Utah! This is not some job, flipping burgers at the local drive-in! Yes! – your surf board bothers me! Yes! – your approach to this whole damn case bothers me! And yes! – YOU BOTHER ME! And Pappas! Oh, for the love of Christ. How the hell did I even let you talk me into this whole bone-headed idea to begin with.

Pappas: Harp! We are working under-cover. It takes time. We’ve produced a few…

Ben Harp: NO! No no no no no no NO! Let me tell you what you’ve produced… Over the last two weeks, you two have produced exactly squat! SQUAT! During which time the ex-presidents have robbed two more banks. Now for Christ’s sake, does either one of you have anything even remotely interesting to tell me?

[brief pause]

Johnny Utah: I caught my first tube today… Sir.

Epic :)

Life Cycles

Najboljše, da tele tri muvije dam kar skupaj, enega za drugim. Gre za tri filme iz treh različnih športov, ki niso surfanje. Zehaš? Nehej! Sicer sem sigurno malo pristranski, ker mi je bajkanje in bordanje zelo pri srcu, ampak vseeno lahko rečem, da si film Life Cycles zasluži ogled tudi tistih, ki se s kolesom peljete samo do trgovine, v službo ali pa kolesa sploh nimate. Zakon kamera, lepa narava in full speed mountain bike.

That’s It That’s All

Naslednji iz serije “must see tudi če ne furaš” je Travisov snowboarderski  That’s It That’s All. Travis in Red Bull sta se kar malo zajebala, ker po tem muviju, ki je dejansko To je to in to je vse je težko posneti še kaj drugega. So probali z The Art Of Flight letos pa meni ne potegne. Sploh ker z retro/soul/iskalci revolucijo zadnja leta v vseh filmih v vseh športih nekaj jamrajo. Filozofirajo. Iščejo. Brskajo po smislu življenja. Se delajo, kot da je to nekaj več in nekaj nad. Iščejo dlako v jajcu. Prefurajo pol sveta z avioni in helikopterji in se zraven hočejo delat, da so eco-green iskalci smisla življenja, ki ob slabem vremenu strelajo in zažigajo nič kriva drevesa. No pa da ne bo tole samo anti Art Of Fligh rant :) – That’s It That’s All je film, za katerega pravm, če boš v življenju pogledal samo en snowboard film, potem poglej tega. Da ne omenjam, da smo imeli potem vsi MGMT Kids na telefonu za zvonc.

 

Claim

Claim je tu kar zaradi dveh razlogov. Ker je za ski filme to kar je That’s It That’s All za snowboard filme – če si boš v lajfu pogledal samo en skierski film si poglej Claim. Vsaj kar se mene tiče, res pa nisem pogledal ful veliko ski filmov. In kot drugo, ker Claim = Klejm = Badabem :) Od časov tega filma naprej se ga je začel tud v “kul” športih klejmat :) – “Who is the best skier on national team?” “I am!”. LOL. Trailer:

 

Endless Summer

Zakaj je Endless Summer najbolj legendaren surf film vseh časov? Zato, ker je ljudi, predvsem seveda surferje, spomnil ali pa kar naučil ene preproste resnice: “On any day of the year it is summer somewhere in the world…” in da so v mnogih od teh rajev poleg poletja tudi valovi. Endless Summer je pojem začetka surferskega raziskovanja sveta, odkrivanja novih spotov in novih od sonca obsijanih obal.  Da ne omenjam, da se pol filma režiš zaradi Bruce Brownovih smešnih pripomb med komentiranjem filma. In ja, film je res iz leta 1966 pa je še vedno najboljši :)!

 

Step Into Liquid

Ne maram (surf) filmov, ki jih lahko opišeš s stavkom: trik na trik in nažiganje muske. Step into liquid je precejšnjen asprotje tega. Je film, ki bi ga dal za pogledat vsakemu, ki bi me vprašal kaj je to surfanje.

 

Riding Giants

Sicer mi osebno ni preveč do velikih valov ker raje čim več furam ampak vsak seznam surf filmov si zasluži en film, ki obdela tudi ta del surfanja. Surfanje ogromnih gmot vode, furanje premikajočih se gora, furanje takih valov, da si nesurferji po mailu pošiljajo izseke iz tega filma s pripisi saj ni res pa je in fotomontaža. Film, ki lepo razloži celo big wave sceno od začetka naprej – Riding Giatns.

 

Thicker Than Water

Če sem prej malo sklincal soul/iskalec/retro/roots/jamr sceno je pa po drugi strani film, ki je u bistvu take filme začel, takojšnja legenda. Ker je bil prvi, ker je bil true, ker je v njem prišel k nam in zabrenkal Jack Johnson. Ker je Thicker Than Water soundrack še vedno ultimativen gremo surfat album. In ker je za nas morje tako kot kri res bolj gosto kot voda.

 

Big Wednesday

Še en film z vsebino in še en, ki je starejši kot 30 let. Iz 1978 točno. Ne vem… izgleda, da je usoda Hollywoodskih surf filmov taka, da so v času nastanka precej lame, preveč Hollywoodski in premalo surferski, da bi bili dobro sprejeti med surferji. Isto velja za Big Wednesday, ob prihodu v kinematografe je bil precej neuspešen, potem pa je počasi postal legendaren. Tista Hollywoodska pretiranost s časom zbledi in film dobi drugačno patino in pomen kot na začetku. Podobno kot North Shore, le da je North Shore postal legendaren na način Fredi Milerja, Big Wednesday pa bolj na način U2 :). Ne vem, mogoče bo čez leta legendaren Blue Crush. Gre pa predvsem za zgodbo o prijateljstvu, odraščanju in o tem, da nič na tem svetu ni večno, stvari se spreminjajo, ljudje grejo svojo pot in se odtujijo, jeklena mladostna prijateljstva zarjavijo in vsak dan celo življenje pač ne moreš surfat (če nisi Dale Webster, ki je surfal 10.407 dni zapored).

 

Sprout

Za zadnje mesto na seznamu sem imel več kandidatov ampak, da bo lepa okrogla številka 10, naj bo to Sprout. Zakaj? Sicer gre za še en dušoiskalski surf film, ki pa je tako kjut in feel good, da si ne morem pomagat, da ga nebi dal na seznam. Gre za surfanje vse sorta valov z vse sorta opremo. In tako hitro pridemo do tega, da večino filma ne gledamo 2x (double overhead) tube ampak tudi majhne valove in predvsem ljudi, ki se na njih zabavajo. Tako kot bi se lahko jaz in ti. In če ima film precej lame trailer, če je to sploh trailer:

se zato toliko bolj splača pogledat en legendarni izsek iz tega filma in sicer Public Shaka Announcment :)

 

Pa če boš ali si gledal/a katerega od teh filmov, bi ful rad slišal tvoje mnenje:). Shakaaaaaaa!

Tagged , , , , , , , , , , ,

Netopirčkova

Zadnjič sva šla z Maticom in njegovim psom Fastom preizkusit njegovo novo GoPro kamero na eno singlo nad njegovo hišo po imenu Netopirčkova (za katero sem mimogrede zadnjič tudi izvedel od kje je dobila ime ampak se mi vedno bolj dozdeva, da sem to tudi že pozabil :) ). Na kavču pred TV-jem sva se takoj zagnala v montažo in ko je bilo vse zmontirano in je mene zaspanost že zibala levo in desno sva ugotovila, da Windows Movie Maker ni sposoben izvozit take količine posnetkov in je šlo vse delo in radler v k…. Jaz sem šel domov spat, Matic, ki je bolj nočna ptica, pa je montiral do 5h zjutraj in nastalo je tole:

Sem pa par dni za tem dobil še svojo GoPro kamerco in Kaplca Produkcija je spet v igri. Badabeeem!

Tagged

Rašica I.

Rašica je skoraj top spot za ljubljanske bajkerje in je polna trailov na vse strani skupaj s semi-skrivno progo, ki že precej spominja na bike park. V četrtek sva šla z Mačkom, ki se še ni čist do konca posušil od surfanja v Španiji, odpeljat dva zame nova traila (čist huda) in nastal je spet en clip.

Tagged

Sveta Trojica

Prvič naju je z Andrejem na ST peljala Urša, drugič pa sem bil že neke vrste vodič Žigatu, Juretu in Lukatu. ST je super hrib ker je z vrha ful lep razgled, ker cerkev izgleda kot trdnjava, ker iz tu nekje doma eden redkih slovenskih superherojev Martin Krpan, ker je razen kadar se na vrh odpravi kolesarsko društvo Jožeta Gunclja precej osamljena in brez gužve, ker ima že malo primorskega duha in ker je srednja tretjina traila čisti speed&flow užitek.

Tagged