Category Archives: Snow

Sneg Adijo

I <3 SNOW, it makes me smile.

Advertisements
Tagged , , ,

Powder Je Passé

Ljudem se že nekaj časa prikazujejo zvončki in trobentice in zavijajo z očmi ob 19:50, ko je na sporedu vremenska napoved, fronte pa šopajo čez Slovenijo kot…kot so lani mimo nje. Pihne jugo, nameče powder, pridejo valovi, treba je kidat in zaradi plundre imaš mokre čevlje pa v mestu ni kje parkirat.

Če nimamo ravno vrhunskih pogojev za počet stvari, ki zahtevajo to dvoje, pa ni ravno veliko krajev, kjer lahko v roku dveh ur vožnje surfaš in bordaš in če nebi bil zjeban od jutranjega surf sešna bi lahko to celo počel na isti dan. Kar kul bucket list alineja. Je pa šlo oboje v 24 ur:

Powder…saj ne da imam kaj proti ampak…opažam, da se folku ne da več furat powdra. Sneži v sredo, malo še v četrtek. Petek šajba. V soboto se ne ravno poln pričakovanj pripelješ na vrh hriba in… WTF?! Powder ni sfuran. Saj ne da niso potegnjene črte. Ampak svoj kos nerazrite flanke lahko najdeš še 2, 3 ali več dni po sneženju. Včasih so prvi dan po sneženju okoli 3 popoldan pobočja spominjala na preorano njivo kjer so ravno pobrali krompir potem pa je prišel še orkan in nevihta in 100 otrok z kanglicami in lopatkami. Danes pa:

Vogel, 4 seda Orlove glave, 10:15

Mulc 1:”Wooow, powder stari, a greva tle?”
Mulc 2:”Ja, pa tamle, pa tam ga nažgeš…”
Mulc 1:”Noro…”

itd…sedežnica pripelje do zadnjega stebra

Mulc 1:”Aja, sam tule morš pa peš :/”
op.p. govora je o 15metrov hoje
Mulc 2:”Ja :/”
Mulc 2:”Daj greva raje po progi pa pol tam spodi iz proge zavijeva na powder”
Mulc 1:”Ja ja, itak…tole je brezveze”

Mi smo se pa mal sprehodil…men je ok.

Potem sva se z Žjem sprehodila še na Viševnik:

Tagged , , , , , ,

Iz Dreka V Tortico S Smetano

Že nekaj časa je minilo od zadnjega surf reporta. Zanimivo naključje, nekaj časa je minilo tudi od zadnjega surfanja.

V igri je bil Medvedek in glede na napoved sigurno nisem pričakoval takega razfuka, kot smo ga bili deležni ob prihodu na plažo. Veter na polno, dež na polno, sivina, črnina, tema in oblaki na polno. Manjkale so samo še po zraku leteče čarovnice, ki se režijo mwahahahihi. Da ti je skoraj žal, da si se pripeljal do konca Istre. No…saj ni blo tolk bad, samo mal sem bil razočaran.

Sedimo. Čakamo. Mine ura. In ko 11. aprila mine ura tam okoli 5ih popoldan veš, da boš v vsakem primeru, veter gor ali dol, lahko surfal dobre 2 uri do teme in se začneš oblačit. Počasi. Kljub ogrevanemu telovniku od RC-ja (top shit!!) ne vleče v vodo, čeprav sem po drugi strani vsako minuto, ko mine na obali, medtem ko so v vodi valovi, kot na trnjih (fak vejce?!!?). In ko prva noga stopi iz kombija direkt v blatno lužo je sumljivo tiho. Vetra ni več. Kaj pa to?

Ko se zavem kaj se dogaja, že pedlam čez mrzlo zeleno vodo in mimo se valijo vedno bolj glassy mase valov. Iz zahoda se razjasni linija in večerno sonce iz strani posveti pod temne oblake, ki še vedno pokrivajo 80% neba in kdor je to kombinacijo že doživel, ve kakšne lepe barve so to. Vstop v dias. Nad otokom zasije mavrica. In ne spomnim se kdaj mi je nazadnje v Medulinu padel lip na hrbet med duckdivom. A je mal offshora, a majo valovi mal zastavic na lipu? A ga stence povejo, sploh par desnih zašepeta v uho… par top valov ever v medotu. Uhh…

Medulin, Foto: Katja Pokorn

Medulin, Foto: Katja Pokorn

No ja..še kr dobr je blo ja haha. Iz vode se poberemo v čisti temi okol 20:30.

Kako hitro se surf spremeni iz dreka v banana/nutella torto. Lahko tud s smetano, če hočeš. In tudi nazaj. Tako kot življenje. Ampak, če ne greš ne veš. Med surfanjem pozabiš kdo si, kaj si, kje si… 100% osredotočenost in samo ti in voda. In 25 drugih, ki delajo isto in so ti v napoto pri zen momentu :). In ne glede na to ali u lajfu ravno ješ torto ali brišeš drek iz podplata – medtem, ko se pelješ po valu proti mavrici, ti je to zadnja stvar, ki ti pade na pamet. Aloha!

Še en up:

In še en down:

Tagged , , , , , , ,

V Sredo Po Službi Odlomil Zid In Obesil Mrežo

Ah…kakšen dan je pa tok fajn. Recimo sreda popoldne od 16h naprej. Ponavadi so srede dan za pizzo s prjatli in glasne debate (dretje) v Šestici, da se vse ostale mize muzajo ampak tokrat so prišle vmes določene obveznosti in bomo moral dretje nadoknaditi naslednjo sredo. Ampak kot pravi Big Z, to dretje je poučno in moraš prej pomislit kaj se boš zadrl, pa še kaj se naučiš, ne pa… amh… :) ok. Sugar je moral otroke čuvat, jaz sem moral nujno na banko, Big Z ma FUL dela in ne ve kje se ga glava drži, pa še malo je zaljubljen, Ševc pizdi, ker smo skenslal, Rajc je v eni avstrijski vukojebini in Maroldinho čuva žemlo al pa tolče po bobnih. Tako da namesto pizze se je dogajalo tole:

šel sem na banko nekaj podpisat (šalabajzerji, 5 listov za podpisat in 10€ stroškov za nekaj, kar je za fizične osebe jabe in prek neta, pa še 2x moraš tja, no, so pa prijazni)
šel sem v merkur po sverde (raj kupil dva za vsak slučaj)
zvrtal sem dve luknji v zid v dnevni
obesil visečo mrežo v dnevni sobi (končno, kok je hudo!!!)
odbil pol zida pri prvi luknji in pol zvrtal še tretjo (jaoooooo)
kupil kit za zid
zakital zid
gledal kako kit teče iz luknje ven
stlačil kit nazaj v luknjo v zidu
posesal zid iz tal
še 1x stlačil kit nazaj v luknjo
posesal še vse ostalo, če sem ravno že v akciji
pobrisal večino prahu od vrtanja
dal prat cunje
pobral prejšnje
obesil oprane
skuhal lipov čaj
spil lipov čaj
prestavil in razširil kavč v dnevni
šel v trgovino
kupil čaje (zen čaj pa voyage brasilian baia, skoraj best čaj ever), granatno jabolko in koromač (koromač je že končal v juhi)
spekel jajca na oko in jih pojedel, pa ajdov kruh z orehi (top!)
aja, vse to je imelo glasbeno spremljavo
zmontiral movie iz Viševnika
mal domačega fitnesa
pozdravil sonce (luno?)
chatal z Lano, ki je ravno vstala v Raglanu, neko bluzenje da gremo novembra na Tahiti
gledal pol Chuck-a, kr neki, namest da bi šel spat
šel spat.

Dnevna sedaj izgleda takole:

Kratek igrani film iz Višenika izgleda pa takole. Hm…mislim, da si tale film zasluži še nek uvod oziroma interpretacijo dogajanja. Porajajo se namreč določena vprašanje glede ponavljanja posnetkov in izbire glasbe. Ob eroziji kulturev sodobni družbi kot avtor tega posnetka izjavljam sledeče:

Repeticija in odsotnost množice izraža monotonost in odtujenost individuuma od socialnih mrež v hiper reliefni pokrajini ter uvaja moderen pristop v produkcijo posnetkov eksploatacije redundantnega časa v postinformacijski družbi, kjer interupcija popkovine, ki nas povezuje s kolektivo, kljub vsemu ni nikoli terminalna ampak je echo vseprisoten v nas samih, tudi če čuti ne zaznavajo vibracij oddaljene civilizacije.

Klemen, 2012

Ahm…let’s play :)

Tagged , , ,

Another Shade Of Grey

Zadnje dni, tedne, mesece, leta (?!) je ves svet zavit v sivino. Od obzorja do obzorja ista siva. Tako se mi je vsaj zdelo prve dni, ko se je nas nas spustila megla. Potem sem sčasom začel razbirati posamezne odtenke sive in do tega trenutka se jih je nabralo tam okoli 32…. ne, čak… pogled skozi okno ravnokar razbira še “ni šans, da bi lahko danes vsaj posumil, da bi lahko zagledal obris sonca” siva…33 odtenkov sive. Nekateri bolj popularni so:

  • za tako debelo meglo, da bi jo lahko rezal se skriva sonce siva (to je tista malo bolj svetla)
  • tudi če se ful trudiš ne boš brez ure ugotovil kateri del dneva je siva
  • sivkasto sivo siva (osnovna barva)
  • sonce je mislilo, da mu bo uspelo, pa mu ni siva
  • med sivimi bloki skozi okno pisarne siva
  • medtem ko me gledaš so eni na soncu siva (znana tudi kot jebačko siva)
  • Mordor siva
  • razigrano veselo siva (OK, to se zajebavam, priznam, te sive ni)
  • itd…

Megla je tudi lep sociološki demonstrator kako se človekova percepcija sveta lahko spremeni in omeji. Recimo brez novic in avta bi večina živečih v megli sklepala, da se svet konča nekje tam, do kjer nam nese pogled. Kar je nekje med 100m in tik pred koncem povodca na katerem pelješ psa ne sprehod. V tem drugem primeru je pes že v drugi dimenziji :). Bolj kot je ta svet omejen, težje je doumeti in ponotranjiti dejstvo, da je sveta  več kot ga vidimo in poznamo.

Potem je zanimivo tudi kako megla vpliva na percepcijo časa. Megla me spremlja – evo, sploh ne vem od kdaj, zdi pa se mi, da karkoli bom napisal bo to več, kot sem dejansko zavit v sivo. Še 15 dni nazaj sem bil na soncu, vetru in dežju Portugalske, še 8 dni nazaj sem bil z bajkom na soncu Slavnika in še dva dni nazaj sem se sončil v soncu sneženega Kitzsteinhorna 3.000m nad morjem.

Slavnik, sonce, malo burje, bajk in razgled na morje in na Triglav.

Kitzsteinhorn, razgled, sonce, jesenske barve in ostanki prvega snega, ki se mešajo z ledenikom in novim umetnim snegom.

A zdi se, da ti krajši izseki sončne energije zbledijo ob odtenku št. 27 – “tu je bila ves ta čas, ko te ni bilo in bo še naprej ves čas megla” sive in se zlijejo v osnovno sivkasto sivo sivo.

Potem iščem primerno glasbo za tako vzdušje. Recimo Annie Lenox cover od A whiter shade of pale,  bleda in siva sta si kar sorodni pa tudi vzdušje se kar ujame:

In, če nisi čisto alergičen na vse, kar diši po country glasbi, še en komad o eni drugi barvi, ki se v prenesenem pomenu tudi dobro zliva s sivo – Another kind of blue. Aja, pa drgač, če nebi povedal, verjetno polovica itak nebi rekla, da je Slaid country pevec :).

Ko smo ravno pri odtenkih.

Kitzsteinhorn In Odtenki Modre

In tako smo šli v soboto napolnit baterije naših fotocelic in osvežit spomin na svet v barvah bolj živahnih od 33 odtenkov sive. Čeprav je surfanje kul in so valovi takšna zanimiva, ne čisto enostavno dojemljiva in lepa igra narave je to vseeno le “pojav” na morju. Ko razmišljam o lepoti narave pa ga ni čez zimske gore v jutranjem soncu. Sneg pobeli in prekrije vse ostale barve, zgladi ostre robove, ustvari mehke flow linije in naredi svet lepši kot je. Čist in nedolžen. Mraz pobere vse vlago iz zraka in naredi razgled na ta svet kristalno jasen. Nizko zimsko sonce ustvari dolge sence in lepe kontraste.  Kot sharpen in contrast efekta… ja, zimska narava je, kot bi živel v v Photoshopu obdelani fotki.

Ahm…ja, enkrat bo treba obdelat še surfanje vs. bordanje :).

Potem se stvari še tako fajn iztečejo, da dvakrat ujameš vlakec čez Tauerntunnel za 1 minuto, se naješ germknedlov mit vanilijenzos und rorcukr, spiš z vonjem po hlevu, imaš iz balkona razgled na celo Zell am See dolino, podnevi na sonce brez oblaka in ponoči na milijarde zvezd, furaš suh jesenski sneg na ledeniku zastonj (hvala Kitzsteinhorn) in spoznaš par odtenkov modre kot so npr:

  • si 3000m visoko in gledaš v vesolje temno modra,
  • 10 minut nazaj je bil tu še majhen oblak ampak se je posušil in izginil modra,
  • asti mal premal oblečen in te zebe modra in
  • ful popularna electric modra.

In ko je zravn še fajn družba… pol si misliš, pa kaj jamram zarad megle.

Dokler se par km pred Karavanškim tunelom ne začnejo prikazovat prvi odtenki “nisi mislil, da boš tako kmalu v megli” sive. Ah ja… Kitzsteinhorn video:

Mojih Top 10 Filmov

Ker sem surfer, so na seznamu v glavnem surferski filmi. Ampak vsi filmi so taki, da ti ne morejo škodit, tudi če se s “športom” iz filma ne ukvarjaš :). V nobenem posebnem vrstnem redu, razen prvega seveda…

Point Break

Point Break. Adrenalinski hit iz daljnega leta 1991, ko je bil Bodhi – Partick Swayze še živ in Johhny Utah – Keanu Reeves še mlad. Zakaj je na prvem mestu? S tem filmom se je začela moja surferska kariera, u bistvu smo mu kar vsi malo dolžni, da je surfanje pri nas danes tam kjer je. Ne vem ali smo ga do tistega prvega surf tripa v Biarritz pač spregledali ali pa je mogoče trajalo leta in leta, da je film sploh prišel v Slovenijo ampak naklučje je hotelo, da se je zavrtel ravno preden smo se prvič odpravili na obalo Atlantika. In v nas prižgal željo, da probamo surfat. Ja,  the rest is history… :).  Od takrat naprej je bil Patrick Swayze zamo vedno samo Bodhi in Point Break film, ki si na vsaki lestvici zasluži prvo mesto.

Da ne omenjam semi legendarnih izjave iz filma pri katerih se nasmejim vsakič, ko jih vidim:

Ben Harp: Special agent Utah! This is not some job, flipping burgers at the local drive-in! Yes! – your surf board bothers me! Yes! – your approach to this whole damn case bothers me! And yes! – YOU BOTHER ME! And Pappas! Oh, for the love of Christ. How the hell did I even let you talk me into this whole bone-headed idea to begin with.

Pappas: Harp! We are working under-cover. It takes time. We’ve produced a few…

Ben Harp: NO! No no no no no no NO! Let me tell you what you’ve produced… Over the last two weeks, you two have produced exactly squat! SQUAT! During which time the ex-presidents have robbed two more banks. Now for Christ’s sake, does either one of you have anything even remotely interesting to tell me?

[brief pause]

Johnny Utah: I caught my first tube today… Sir.

Epic :)

Life Cycles

Najboljše, da tele tri muvije dam kar skupaj, enega za drugim. Gre za tri filme iz treh različnih športov, ki niso surfanje. Zehaš? Nehej! Sicer sem sigurno malo pristranski, ker mi je bajkanje in bordanje zelo pri srcu, ampak vseeno lahko rečem, da si film Life Cycles zasluži ogled tudi tistih, ki se s kolesom peljete samo do trgovine, v službo ali pa kolesa sploh nimate. Zakon kamera, lepa narava in full speed mountain bike.

That’s It That’s All

Naslednji iz serije “must see tudi če ne furaš” je Travisov snowboarderski  That’s It That’s All. Travis in Red Bull sta se kar malo zajebala, ker po tem muviju, ki je dejansko To je to in to je vse je težko posneti še kaj drugega. So probali z The Art Of Flight letos pa meni ne potegne. Sploh ker z retro/soul/iskalci revolucijo zadnja leta v vseh filmih v vseh športih nekaj jamrajo. Filozofirajo. Iščejo. Brskajo po smislu življenja. Se delajo, kot da je to nekaj več in nekaj nad. Iščejo dlako v jajcu. Prefurajo pol sveta z avioni in helikopterji in se zraven hočejo delat, da so eco-green iskalci smisla življenja, ki ob slabem vremenu strelajo in zažigajo nič kriva drevesa. No pa da ne bo tole samo anti Art Of Fligh rant :) – That’s It That’s All je film, za katerega pravm, če boš v življenju pogledal samo en snowboard film, potem poglej tega. Da ne omenjam, da smo imeli potem vsi MGMT Kids na telefonu za zvonc.

 

Claim

Claim je tu kar zaradi dveh razlogov. Ker je za ski filme to kar je That’s It That’s All za snowboard filme – če si boš v lajfu pogledal samo en skierski film si poglej Claim. Vsaj kar se mene tiče, res pa nisem pogledal ful veliko ski filmov. In kot drugo, ker Claim = Klejm = Badabem :) Od časov tega filma naprej se ga je začel tud v “kul” športih klejmat :) – “Who is the best skier on national team?” “I am!”. LOL. Trailer:

 

Endless Summer

Zakaj je Endless Summer najbolj legendaren surf film vseh časov? Zato, ker je ljudi, predvsem seveda surferje, spomnil ali pa kar naučil ene preproste resnice: “On any day of the year it is summer somewhere in the world…” in da so v mnogih od teh rajev poleg poletja tudi valovi. Endless Summer je pojem začetka surferskega raziskovanja sveta, odkrivanja novih spotov in novih od sonca obsijanih obal.  Da ne omenjam, da se pol filma režiš zaradi Bruce Brownovih smešnih pripomb med komentiranjem filma. In ja, film je res iz leta 1966 pa je še vedno najboljši :)!

 

Step Into Liquid

Ne maram (surf) filmov, ki jih lahko opišeš s stavkom: trik na trik in nažiganje muske. Step into liquid je precejšnjen asprotje tega. Je film, ki bi ga dal za pogledat vsakemu, ki bi me vprašal kaj je to surfanje.

 

Riding Giants

Sicer mi osebno ni preveč do velikih valov ker raje čim več furam ampak vsak seznam surf filmov si zasluži en film, ki obdela tudi ta del surfanja. Surfanje ogromnih gmot vode, furanje premikajočih se gora, furanje takih valov, da si nesurferji po mailu pošiljajo izseke iz tega filma s pripisi saj ni res pa je in fotomontaža. Film, ki lepo razloži celo big wave sceno od začetka naprej – Riding Giatns.

 

Thicker Than Water

Če sem prej malo sklincal soul/iskalec/retro/roots/jamr sceno je pa po drugi strani film, ki je u bistvu take filme začel, takojšnja legenda. Ker je bil prvi, ker je bil true, ker je v njem prišel k nam in zabrenkal Jack Johnson. Ker je Thicker Than Water soundrack še vedno ultimativen gremo surfat album. In ker je za nas morje tako kot kri res bolj gosto kot voda.

 

Big Wednesday

Še en film z vsebino in še en, ki je starejši kot 30 let. Iz 1978 točno. Ne vem… izgleda, da je usoda Hollywoodskih surf filmov taka, da so v času nastanka precej lame, preveč Hollywoodski in premalo surferski, da bi bili dobro sprejeti med surferji. Isto velja za Big Wednesday, ob prihodu v kinematografe je bil precej neuspešen, potem pa je počasi postal legendaren. Tista Hollywoodska pretiranost s časom zbledi in film dobi drugačno patino in pomen kot na začetku. Podobno kot North Shore, le da je North Shore postal legendaren na način Fredi Milerja, Big Wednesday pa bolj na način U2 :). Ne vem, mogoče bo čez leta legendaren Blue Crush. Gre pa predvsem za zgodbo o prijateljstvu, odraščanju in o tem, da nič na tem svetu ni večno, stvari se spreminjajo, ljudje grejo svojo pot in se odtujijo, jeklena mladostna prijateljstva zarjavijo in vsak dan celo življenje pač ne moreš surfat (če nisi Dale Webster, ki je surfal 10.407 dni zapored).

 

Sprout

Za zadnje mesto na seznamu sem imel več kandidatov ampak, da bo lepa okrogla številka 10, naj bo to Sprout. Zakaj? Sicer gre za še en dušoiskalski surf film, ki pa je tako kjut in feel good, da si ne morem pomagat, da ga nebi dal na seznam. Gre za surfanje vse sorta valov z vse sorta opremo. In tako hitro pridemo do tega, da večino filma ne gledamo 2x (double overhead) tube ampak tudi majhne valove in predvsem ljudi, ki se na njih zabavajo. Tako kot bi se lahko jaz in ti. In če ima film precej lame trailer, če je to sploh trailer:

se zato toliko bolj splača pogledat en legendarni izsek iz tega filma in sicer Public Shaka Announcment :)

 

Pa če boš ali si gledal/a katerega od teh filmov, bi ful rad slišal tvoje mnenje:). Shakaaaaaaa!

Tagged , , , , , , , , , , ,