Tag Archives: MTB

Blur of summer madness…

Poletje. Čas vročine, švicanja, gužve na avtocesti, belih windguru napovedi, belih ECMWF kart, dragih letalskih kart, majhnih valov, natrpanih plaž, natrpanih parkirišč pri plažah, natrpanih cest okoli plaž, čas počasi premikajočih se ljudi, čas poplave fotk piksen piva in nog med ležanjem na plaži in ‘res nam je težko’ pripisov in prime time lenuhov, ko je glavni event nošenje blazine in senčnika zjutraj na plažo in popoldan nazaj in kaj bo na roštilju. Obol. Tako izgleda poletje iz stališča napaljenga surferja. Edina dobra stvar je sladoled in da ni prometa v mestu. Pa da komot zvečer sediš zunaj brez da fašeš poln nos in vroče grlo.

Ampak po drugi strani pa…poletje je tudi čas dolgih svetlih in toplih večerov in ko namesto, da obolevaš nad napovedjo v rokah držiš belanco, v nos ti piha vonj po zelenih smrekah in na hrbtu čutiš plapolanje majice…. in ko najdeš še skoraj tako prismuknjeno družbo kot si sam, se dnevi prelijejo in zabrišejo v megleno mavrično celoto notih trailov, bajk parkov in adrenalina, epskih razgledov, štetja zvezd, švicanja na dirtih, hlajenja v rekah in jezerih, nočnega supanja, dobre hrane, spanja pod milim nebom in ostalih nočnih neumnosti ter konec koncev tudi nepričakovanega surfanja. Kje se trail začne in kje se val konča ni več jasno, kot tudi ne kdaj, kje, kako in s kom se je kaj zgodilo…je pa noro dobr.

Dirt

981819_10201091273698193_934632166_o

še dirt

1073802_10201091273898198_1738626808_o

in še

Voda

DSCF2211

Spanje

1082119_10201091272578165_1023983638_o

Spanje

1077842_10201135690848594_1248706306_o

Spanje

DSCF2208

Sladoled!

1040616_10200880860958006_557211510_o

Valovi

Advertisements
Tagged , ,

Dog Days Are Over

Vsake tolk časa dobim v varstvo Ferarija in pol kam gremo in ta mau laufa za bajkom, noge letijo okol ko pletilke za štrikat in mala podgana je seveda zvezda kamorkol pridemo. In NE, NE ZRASTE VEČ KOT TOK. Ostali čas se pa proba zrinit tok bliz tebe, da vmes ni prostora za pol zdrobljenga briketa, potem pa teži – BOŽI ME! Res je smešn in ti zleze pod kožo. Tko da par pasjih zdaj ko sem se ga znebil, čau Fast.

Tagged , , , ,

Zrak, Voda, Blato, Ogenj

Emm…ja. Tam nekje s tremi leti se po Freudu neha analna faza pri otrocih in tam nekje po 10 letu tudi igranje z naravnim blatom ni več smešno oziroma se ne spodobi. Ampak biti umazan, kot oink oink oink pujsek vsake toliko časa, da eno posebno zadovoljstvo, tako da je biti blaten od nog do glave prišlo celo na moj bucket list. Odrasli smo si izmislili vse sorta bolj ali manj zakomplicirane načine kako se lahko zapacamo z blatom, pa da to ne izgleda preveč neresno in otročje. Ne se delat, da ne veste o čem govorim, vi, woodstock wannabe obiskovalci, mud wrestlerji, obiskovalci blatnih kopeli, glinenih peelingov in čokoladnih masaž, in tudi vi, ki vam vedno “ponesreči” pade semf iz hot doga na svežo majico se nimate kaj smejat. Mmh!

Še en prijeten način packanja je bajk. Tak brez strešic in z debelimi gumami kot nalačš za vožnjo po poteh, ki se ob dežju spremenijo v blato in potem…pač, te ponesreči poškropi od glave do pet in ti se delaš, če si tak malo bolj sramežljiv, kot da ti je to v veliko nadlogo, v resnici pa se v srcu čisto otroško krohotaš ali pa pač že kar sredi gozda pri žganju čez eno lepo levo bandico iz dna grla zavriskaš in zaviješ še čez naslednjo lužo. Špljoc…čmok čmok.

Ampak zadeva ni prišla na bucket list zaradi blata samega. Ampak zaradi enega drugega elementa. OK, voda je že osnova za blato pa še za kaj in bit na zraku je tudi lepo…ampak gre se za ogenj. In to ne katerikoli navaden ogenj ampak ogenj v nas samih. Tisti plamen, ki ga večina ima v sebi v mladosti, potem pa le ta ugasne pod težo obveznosti, pomanjkanja časa in vsega tistega kar je razumno, logično, racionalno, resno, odraslo in se spodobi. Oziroma na kratko – pod težo vsakodnevne rutine in dolgočasja. Fora je, da stvar sploh ni tako enostavna. OK, eni imajo že po naravi v sebi malo več kerozina in otroškega duha ampak vseeno, dejstvo je, da se s časom razpoložljivi čas v katerem res delaš kar hočeš manjša. Nekaj, ker smo si tako krivi sami in nekaj, ker tako pač je. Z usihanjem tega časa se manjša tudi plamen in manjši kot je, težje ga je zažgati nazaj.

Zato take bedaste ideje in želje. Ker v sebi začutiš, da so tiste ekstra smotane, čudne in neumne ideje, ki jih filtri resnega in normalnega ponavadi polovijo še preden pridejo do ust, še posebej dobro gorivo za tale ogenjček in so prav zato tako prekleto zabavne. Ali pač ker enostavno so. In je njihovo neuresničevanje kot lopata blata na žerjavico. To sem jaz, zakaj ne. Če ti pa uspe z blatom še dodatno zakurit si pa sploh zmagal.

Zato en lep Aloha vsem, ki ne pustite, da bi plameček ugasnil :).

Pa še dva filmčka iz poletnega Portes Du Soleil, en moj in en od Ž-ja. Se je mal nabral ker že dolg nisem nič napisal…

Tagged , , , , ,

Escape From Mordor II.

Medtem, ko je “oko” gledalo v drugo smer, smo se napakirali v avtomobile in se odpeljali skozi temo. Nekje pri Ravbarkomandi smo poleg ene fletne punce v twingotu opazili tudi burjo, ampak ne tiste prave burje, ampak severovzhodni veter, ki je nastal zaradi izrazite meje med mrzlim zrakom Mordorja (ponekod znan tudi kot Ljubljanska kotlina) in toplim zrakom izven njega. Topli zrak se dviga in na njegovo mesto vdira hladni zrak. Veter je napovedoval spremembo in konec teme in mraza in res, čez par km se je okolica v trenutku zamenjala, za nami pa je ostal 600 metrov visok siv zid.

Zraven smo imeli pa še semi-pro fotografinjo in nastale so tele fotke (Slavnik, 26.11.2011, Foto: Urša Drofenik et al :) ):

Tagged , ,