Poletje. Čas vročine, švicanja, gužve na avtocesti, belih windguru napovedi, belih ECMWF kart, dragih letalskih kart, majhnih valov, natrpanih plaž, natrpanih parkirišč pri plažah, natrpanih cest okoli plaž, čas počasi premikajočih se ljudi, čas poplave fotk piksen piva in nog med ležanjem na plaži in ‘res nam je težko’ pripisov in prime time lenuhov, ko je glavni event nošenje blazine in senčnika zjutraj na plažo in popoldan nazaj in kaj bo na roštilju. Obol. Tako izgleda poletje iz stališča napaljenga surferja. Edina dobra stvar je sladoled in da ni prometa v mestu. Pa da komot zvečer sediš zunaj brez da fašeš poln nos in vroče grlo.
Ampak po drugi strani pa…poletje je tudi čas dolgih svetlih in toplih večerov in ko namesto, da obolevaš nad napovedjo v rokah držiš belanco, v nos ti piha vonj po zelenih smrekah in na hrbtu čutiš plapolanje majice…. in ko najdeš še skoraj tako prismuknjeno družbo kot si sam, se dnevi prelijejo in zabrišejo v megleno mavrično celoto notih trailov, bajk parkov in adrenalina, epskih razgledov, štetja zvezd, švicanja na dirtih, hlajenja v rekah in jezerih, nočnega supanja, dobre hrane, spanja pod milim nebom in ostalih nočnih neumnosti ter konec koncev tudi nepričakovanega surfanja. Kje se trail začne in kje se val konča ni več jasno, kot tudi ne kdaj, kje, kako in s kom se je kaj zgodilo…je pa noro dobr.
- Javornik
- Kum
- Kum
- Wagrain
- Tromeja na AUT stran
- En hrib
- Matajur
- Uršlja gora
- Soriška
- Matajur
- Tromeja na SLO stran
- am..kje že